ČAS JE ZA SETEV IN SAJENJE SOLATE

Solata dozori v zelo kratkem času, kljub temu pa uspe v listih nabrati izredno veliko koristnih snovi. Zato jo upravičeno uvrščamo med najpogostejše zelenjadnice slovenskih vrtov. V vrtu zagotovo predstavlja pomemben zgodnje spomladanski pridelek.

Solata je zelo zdrava

Njen ugoden zdravilni učinek na človeško telo so poznali in cenili že stari Grki in Rimljani. V prehrani uživamo svežo, večinoma so za našo prehrano zanimivi predvsem listi. V solati lahko najdemo skoraj celoten vitaminski spekter, z izjemo vitamina D. Tudi seznam rudnin v solati je precej dolg: od magnezija, železa, silicija, kalcija in številnih drugih rudnin do različnih barvil, flavonoidov in drugih koristnih snovi. Zaradi njene splošne koristnosti, pa tudi relativno preproste pridelave, se je z leti razvil zelo pester spekter različnih tipov solate.

Solato sejemo med prvimi vrtninami

Ob ugodnem vremenu posejemo prva semena solat za najbolj zgodnjo spomladansko pridelavo. Semena solate lahko kalijo že pri relativno nizkih temperaturah okrog 2 do 4°C. To pa se ponavadi zgodi v začetku marca. Mehkolistne sorte solate na prosto sejemo do začetka aprila, krhkolistne spomladanske sorte pa do konca aprila. Gredice, kjer raste solata, pognojimo s posebej prilagojenim organskim gnojilom v obliki granul Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Prej kot bomo začeli s setvijo ali sajenjem solate, bolj zgodaj se bo v našem vrtu pričelo spravilo. Za setev uporabimo sveže seme, ki ni starejše kot leto dni. Takšno bo vzniknilo v nekaj dneh. V tem času so v vrtnih centrih in vrtnarijah na voljo tudi sadike solat, ki so vzgojene s koreninsko grudico

Organsko gnojenje je neizogibno

Z uporabo visoko kakovostnega tekočega organskega gnojila iz izvlečka morskih alg Bio Plantella vrt izboljšamo kakovost in količino pridelka, nahranimo drobnoživke in drugo življenje v tleh (koristne bakterije, glive,...), izboljšamo kakovost tal, hkrati pa povečamo tudi rezervo hranil v tleh.

Kaj še sejemo in sadimo v tem času

Že zgodaj lahko presajamo kapusnice in solatnice, v nobenem primeru pa ne plodovk. Poleg solate poskrbimo še za setev graha, boba, redkvice, rukole, spomladanskega česna in čebulčka. Vse te rastline lahko sejemo, ko zemlja še nima 10 °C. Korenje in peteršilj prideta na vrsto šele kasneje. S sajenjem krompirja pričnemo, ko temperatura tal doseže vsaj 8 ˚C. O tem se prepričamo na spletni strani ARSO med agrometeorološkimi podatki ali uporabimo talni termometer.

Več nasvetov Gainih strokovnjakov najdete na spletni strani Kluba Gaia